O MENI
O meni na kratko – Leonida Derganc
srečno poročena, mama 2 čudovitih, srečnih otrok, z družino, živimo v svoji hišici, sredi neokrnjene narave. Zakaj je to pomembno? Ker ni bilo od nekdaj tako. Bilo je težje in če nekaj želiš, hočeš, potem …
Zmoreš! Skreiraš, ustvariš. To sporočilo želim predajat naprej!
Verjamem, da smo sami kreatorji, potrjuje se mi v praksi in to želim predati, pokazati, sporočiti ljudem – na različnih področjih: od odnosov, najprej do sebe in nato ostalih, partnerstva, zdravja, počutja, obilja, do poslovnih področji..
Magistrica poslovnih ved iz področja komerciale, ki sem znanja v zvezi s prodajo, marketingom, vodenjem ljudi v prodaji, podjetništvu, nabirala skozi večino svojih delovnih aktivnosti, predajala znanja posameznikom in manjšim storitvenim podjetjem za povečanje prodaje, 5 let je vodila svojo
zavarovalniško agencijo in se s skupino 25 sodelavcev uvrščala med najboljše prodajnike v Sloveniji. Predavala sem manjšim podjetjem, zavarovalniškim agencijam in vodila seminarje, aktivnosti za povečanje prodaje in največje zadovoljstvo je bilo vedno, ko so podali povratno informacijo: ” Z vašimi napotki, idejami,…smo povečali prodajo za 50%, za 100%, celo za 250%”
Po rojstvu 2 otrok sem se preizkusila še kot regijska vodja v zavarovalništvu in na nekaterih drugih raznolikih področjih. Izkušnje so me obogatile tudi skozi poklic vzgojiteljice, ko sem delala z otroki in z otroki s posebnimi potrebami.
Opravljala sem, za marsikoga “sanjske službe”, vendar kljub vsem znanjem in izkušnjam, mi je “nekaj manjkalo” – kako izhajati iz sebe?
Sem pooblaščena DNK aktivatorka pri Oughten House Foundation ZDA, bioterapevtka, izšolana pri dr. Dragu Smiljanič. Osebno menim: »Največji certifikat pa je, ko znanje spravimo v prakso in ga začnemo živeti!«
Če pa morda koga zanima še bolj osebna zgodba
O sebi … kaj naj povem? Kot otrok sem bila mali, neustrašni levček, tam nekje do vstopa v šolo, na nekaterih področjih še dlje. Meni se ne more nič zgoditi, v stilu »kaj pa meni kdo more?«
Kljub temu, da za svoj prvi rojstni dan nisem pihala svečke na tortici, kot večina, v srečno družino rojenih otrok. Moj takrat 22 letni ata je bil tudi pek in je znal peči dober kruh in še kaj, pravijo. Zato je tudi obljubil, da bo meni, torej svoji dragi hčerkici, za 1. rojstni dan spekel torto. Pa mi jo ni… ker s(m)o ga pokopali na točno moj 1. rojstni dan. Odšel je… tri dni prej ga je zmečkal traktor pri delu na travniku.
In odraščala sem kot, da je »normalno« da nimam atija. Mamica je bila včasih žalostna, pa sem mislila, da zaradi mene, zato sem se res trudila biti “priden otrok”. Je pa veliko delala, saj je po tragediji čez noč morala zaslužiti kar dve plači in vračati 2 kredita (ki sta ju imela s pokojnim očetom, saj sta pričela ustvarjat novo življenje, gradnjo hiše,… Življenjskih zavarovanj takrat še niso poznali, kot jih danes, zato je mami bila čez noč primorana vračati 2 kredita in preživeti sebe in enoletno mene, z eno plačo prodajalke v trgovini). Zato se ne spomnim, da bi bila ob meni, bolj se spomnim, kako sem jo vedno čakala in čakala, kdaj pride iz službe. Star ata in stara mama sta v glavnem skrbela zame. Nato je prišel očim, pri mojih 4. letih se je mami ponovno poročila in živeli smo srečno…ja navzven… Navznoter pa, vsaka zgodba prinese s sabo svoje lekcije.
Zakaj vam to pripovedujem? Ker, ko si starejši in se poglabljaš vase, dobivaš odgovore, da se nam “zatakne” že v otroštvu ali še prej. Pri meni zagotovo že pri tem ker nisem odžalovala smrti svojega očeta. Le kako bi pri 1 letu? Kasneje pa tudi ne. Potem sem razumela zakaj taka nenadna žalost občasno, brez razloga… No, bil je razlog. Bila sem edinka in že kot otrok sem se najraje pogovarjala sama s sabo in preživela čas v naravi, v gozdu, pod skalami, kjer je bil »moj grad« z vsemi vilami, škrati, samorogi, čarovnicami,…odvisno pač od teme dneva in razpoloženja :-).
In v najstniških letih, z vsemi težavami sem se začela spuščati v globine duše – predvsem sem se spraševala zakaj se dogaja nekaj? Eni se vržejo v alkohol, eni celo v drogo, jaz pa v psihologijo, v magične zadeve, v onostranstvo, zanimalo me je vse »nenavadno«, okultno, duhovno, kakorkoli. Zanimale so me stvari, ki sem jih morala predelovat sama, saj se nisem imela ravno s kom pogovarjat o tem, ker sem bila kmalu označena za čudno in malo čez les… In od majhnega sem čutila, da je »nekdo za mojim hrbtom« – včasih sem se tega bala, potem pa sem raziskovala in spoznala, da je moj dragi pokojni očka bil ves čas z menoj, no in je še. To me pomirja! Odgovori so v nas.
In, da se vse zgodi z razlogom. Včasih za naš racionalni um, nerazumnim, z vidika duše in njene neskončnosti, pa ima vse svoj smisel. tudi “smrt očeta” ali drugega bližnjega, tudi vse ostale tako težke, kot lepe preizkušnje. Ampak gledati s širino nesmrtnosti, neskončne duše.. potem gre lažje sprejeti “težke” stvari, sicer je nerazumljivo, krivično.
Pozneje spoznaš, da to kar je meni bilo od malih nog »normalno« in samoumevno, da ni nujno, da je tudi vsem ostalim. Govorim o daru jasnovednosti, jasnočutnosti, jasnoslišnosti, ki mi še danes pomagajo na moji poti. In seveda dovolim, da se ti darovi poglabljajo z vsakim praktičnim delom z ljudmi, ki jim pomagam, da dosežejo zastavljene rezultate. S tem se moji darovi krepijo in utrjujejo, za kar sem neizmerno hvaležna.
Kmalu se je moj način življenja začel odražati v tem, da sem na svet in življenje gledala drugače kot večina ljudi. Da sem vedno skušala razumet zakaj se nekaj dogaja, zakaj je nekdo tak kot je, verjela sem, da v srcu ljudje niso zlobni, da verjetno vsakdo nosi kakšno bolečino s seboj in je zato »težak«,… Posledično so mi ljudje zaupali svoje, zgodbe, težave, izzive, jaz pa sem jih poslušala, lahko sem jih razumela ali vsaj skušala razumet brez obsojanja in jim v tolažbo »izustila« kakšno modro, za katero nisem vedela od kod se je pripeljala ( no danes vem od kod). Včasih so mi svoje težke zgodbe zaupali popolni neznanci, le kje so našli mene?
Danes sem sama mamica dvema čudovitima otrokoma, srečno poročena, hvaležna za take odnose kot jih imam s svojo družino. Marsikaj sem že »predelala«, ozavestila, pozdravila, še kar precej me pa čaka… Saj je celo življenje ena velika šola in poligon za predelovanje lekcij, saj le tako se razvijamo na svoji poti.
Osebna zgodba “formalna plat” Od majhnega sem želela predajat znanja ljudem, biti »učiteljica«, ker pa je bilo doma tako, da je mati imela 2 trgovini, sem seveda »logično« odpeketala na komercialno šolo. Pa ravno to, kar sem kot otrok govorila, da to pa jaz ne bom nikoli delala. (Se najdete kje – zarečen kruh in to ?!) In ravno to sem počela vso svojo kariero, prodaja, marketing, prodaja, komerciala, prodaja, prodaja, vodenje ljudi, kadrovanje, predavateljstvo… Po tej plati sem obiskala precej tečajev na temo psihologije prodaje, vodenja ljudi, karakterjev, osebnostnih lastnosti posameznikov in vpliv na življenja, delavnic z različnimi poslovnimi in marketinškimi vsebinami,…
Leta 2010 sem postala magistrica poslovnih ved, kljub temu, da sem nenehno delovala in raziskovala v praksi. Vse ima svoj namen, v sami prodaji in omenjenih poklicih, ki so konec koncev vsi na nek način vezani tako ali drugače na prodajo, sem se predvsem ukvarjala s psihologijo ljudi. In kaj vse spoznaš o ljudeh in o samem sebi.
Zaključila sem tudi šolanje za vzgojiteljico in imela čast delati z našimi najmlajšimi. Usoda je hotela, da sem se spoznala z otroki s posebnimi potrebami. Priznam, da sem se bala ali bom znala, zmogla,.. vendar je bila skrb odveč – to so tako čiste dušice in naši največji učitelji. Tako, da sem še danes hvaležna za to srečanje in spoznanje. Delo z najmlajšimi je res nekaj posebnega, odpre ti oči in življenje vidiš iz drugih zornih kotov. Hvaležna sem za ta doživetja in morda še kdaj 🙂
Alternativa, duhovnost,.. ne vem kako naj to sploh imenujem, skratka znanja povezana z naravo in starodavnimi vedenji so me privlačila in želela sem širit med ljudi kar sem spoznala, se naučila, kar je pomagalo in še pomaga meni. Morda bo še komu. Vsem zagotovo ne, ampak za koga pa je lahko navdih.
Raziskovala sem in še »kopljem«, raziskujem in se učim – preko ogromno knjig, tečajev, delavnic, regresij, potovanj v preteklost, pogovori z onostranstvom, postavitvijo družine, angelskih delavnic in tečajev, tečajev energijskega čiščenja prostorov, karmične diagnostike, zdravljenja z merkavo, makrobiotike, thetahealing, DNK aktivacij, transurfinga, bioterapije pri dr. Smiljaniču, in še bi lahko naštevala… Pri nekaterih sem pridobila kakšen certifikat, nekatere pa so bile samo za mojo dušo in so me »certificirale«, da sem danes tu kot sem… In seveda se tu učenje tako ali drugače ne konča. Tečaji, knjige, prispevki avtorjev kot so npr. Joe Dispenza, Penny Pierce, Anna Brennan, Ester Hicks, Ana Bučević, Eckhart Tole, AAron Doughty, Tony Robinns, Alex Loyd,…. so še vedno dnevno na mojem repertoarju, seveda pa kvalitetna znanja in aha momente doživi človek tudi ob poslušanju naših vrhunskih učiteljev kot so: Shana Flogie, Taja Albolena Lila, Tamara Belšak, Marjan Ogorevc, dr. Drago Smiljanič, Erika Brajnik, dr. Aleksandar Šinigoj,… in še mnogo, mnogo drugih, ki prinesejo sporočila, da najdeš sebe in deluješ iz sebe, za najvišje dobro vseh vpletenih.
Ljudje smo skupek vseh izkušenj in znanj, zato svoja znanja prepletam z izkušnjami in znanji iz poslovno-podjetniškega področja, managementa, vodenja ljudi, kadrovanja, prodaje, marketinga, kakor tudi iz zgoraj omenjenih »alternativnih«, ezoteričnih znanj, seveda v kombinaciji s svojo osebnostjo in unikatnostjo.
S kombinacijami vseh teh znanj, ki so pomagala meni in ljudem v moji okolici ter zavedanje, da je vsak unikaten, sem razvila Proces Notranja Modrost. Proces, ki od nas zahteva, da se poglobimo vase in v sebi poiščemo odgovore, seveda z mojo pomočjo, ki vas vodim po korakih, da se vmes ne izgubite ali odnehate. Verjamem v vas v trenutku, ko vi morda ne več….
No in zato sem zdaj spet tukaj – stopam z dodatnimi znanji, vedenji,… in vem, da je nekje dušni dogovor med mano in ljudmi, ki jim lahko pomagam, da lažje najdejo sami sebe, pot do boljšega zdravja, počutja, mišljenja, boljšega življenja. Da jim lahko pokažem, da imate te odgovore v sebi. Pomagam, da se dokopljete do njih… Kajti vsak je edinstven in poseben … In skupaj z vami rastem tudi jaz in ko rastem jaz, lahko dajem vam, da rastete tudi vi, tako nekako, več nas je, boljši smo, ali kako že pravijo?
Ljudje me vprašajo: “Po kateri metodi delate?”
Delam po – sebi, svoji intuiciji, svoji Notranji Modrosti. Z razlogom, vam že vsa leta “dopovedujem”, da poslušajte svojo Notranjo Modrost, svojo avtentičnost, ker to je prava VAŠA pot.. Vse ostalo so “kopije” in ko kopiraš, zgubiš sebe, ko zgubiš sebe… Res, da metoda ni oh in sploh medijsko opevana, ker nisem na tem nič kaj naredila, je pa za moj način dela najbolj učinkovita (delam po priporočilih “od ust do ust” zadovoljnih uporabnikov).
Seveda za določene tehnike obstajajo določena pravila, tehnike, načini izvedbe. Vendar vedno morate poslušat sebe. npr. kot potica. Vsi poznamo en osnovni recept za slovensko, orehovo potico. Če boste dali notri mak, ni več orehova, je makova. Če boste pa namesto 6, dali 4 jajca ali spremenili neko malenkost, bo še vedno okusna “vaša” orehova potica. Ne “skrenete z osnovne poti”, le malo prilagodite, temu, kar je vam lahkotnje, bolje. In enako je tu, in tako bi moralo biti povsod. Če želite še drugače: vsi imamo prstne odtise. Ampak vsak malo drugačnega. Ampak če odtisnemo prst, se ve kaj je prstni odtis, kaj pa je npr. odtis jezika. Torej osnova je enaka, v malenkostih, detajlih pa je razlika, avtentičnost.
In tako je nastala Notranja Modrost, ne zato, ker sem tako blazno pametna, ampak zato, ker mi je to, tako pri meni osebno, kot pri delu z mojimi cenjenimi strankami prineslo največ uspešnih rezultatov.
V preteklosti, ko se mi je zdelo, da je napredek mojih strank, zgolj naključje in še nisem bila tako samozavestna, da bi verjela dovolj vase, me je na nek način “potolažil in potrdil” vse skupaj še g. Ogorevc Marjan, čigar delo izjemno cenim, spoštujem in se “zgledujem po njem”. In sicer, ko opisuje svojo pot in navaja kako se je izobraževal za razne tehnike in kako je pri tem kaj kmalu neka pravila teh tehnik tudi sam spremenil, čeprav so bila “strogo zapovedana”. Ker je njemu funkcioniralo bolje, imel je boljše rezultate, če je poslušal sebe, kot če bi se kot pijanec plota togo držal nekih pravil, ki si jih je davno nekoč nekdo izmislil. To ne pomeni, da kršiš vse vprek, ampak določene detajle prilagodiš v okviru tega kar JE ZA VSE VPLETENE V NAJVIŠJE DOBRO – tudi zato je eden od mojih motov in pravil, ki se jih držim.
Evo, tako, po “tej metodi” delam, po svojem srcu, duši, po Notranji Modrosti…
Vabim vas, stopite z mano, morda se tu skriva pot do vašega odgovora, do vašega srečnejšega in uspešnejšega jutri, zagotovo pa se skriva v vaši notranjosti…
Objem,
Leonida
